Med knjigami Alexandre Berkove je roman Temna ljubezen nedvomno najbolj odkrita in brezkompromisna kritika patriarhalne družbe: celovito prikazuje degradacijo ženskosti, usodo žensk, ujetih v tradicionalne partnerske odnose in družbene vloge, ter uničujoče učinke, ki jih ima moški način vodenja družbe za ljudi, živali in naravno okolje.
Skozi prvoosebno pripoved postopoma spoznavamo protagonistko Karolíno, njen odnos do sebe in z najbližjimi, ter sledimo njeni preobrazbi v procesu samospoznavanja in samoočiščevanja. Iz začetne viktimizacije se Karolíni uspe prebiti do spoznanja, da je za svoje življenje odgovorna sama – da ji ni treba škodovati sama sebi in da zmore poskrbeti zase. Ena ključnih tem v knjigi je tako odgovornost ženske do same sebe.
Avtorica pa tudi karikira delovanje postkomunistične države, npr. njeno neracionalno organizacijo, namnožitev uradnikov, skorumpiranost politikov, ukinjanje socialne države. Skupine, ki držijo v rokah vse vzvode moči, so predstavljene z alegorijo Belega, Zlatega in Rdečega prašiča. Ti delujejo samovoljno in despotsko, ljudstvo jih v resnici ne briga kaj dosti, njihovi varčevalni ukrepi so namenjeni zgolj utrjevanju lastnega oblastniškega položaja.
