Roman o češkem fotografu Františku Drtikolu (1883–1961), dandyju iz rudarskega mesteca, ki se je uveljavil kot umetnik svetovnega slovesa, a je samostojno podjetje nazadnje obesil na klin; mojstru fotografskih aktov, ki ni imel sreče z ženskami; mistiku in budistu, ki je verjel v komunizem; moškem številnih vnanjih protislovij in njihovih notranjih sintez.
Obsežna, zanimivo zasnovana romaneskna freska je umetniški in duhovni Bildungsroman, v katerem se pred bralcem odvrti dobrega pol stoletja: v njem oživijo rudnik srebra v Příbramu, München v času secesije in bohema prve Češkoslovaške republike, po fotografskem ateljeju se sprehajajo goli modeli, tačas pa se svetloba neopazno povezuje z zavestjo.
Zgodovina svetlobe je poživljajoč eksperiment, ki ne pripoveduje samo o Drtikolu, zgodovini fotografije, kulturnem vzdušju turbulentnih časov konca avstro-ogrske monarhije, prve svetovne vojne in prvih desetletij 20. stoletja, temveč bralcu ponuja tudi svojevrsten premislek o (z)možnostih sodobnega romanopisja.
Jan Němec je nedvomno dokazal, da roman ni mrtev in da velikih zgodb še zdaleč ni konec — morda jih le iščemo v napačni smeri.
Tatjana Jamnik
